Je suis comme je suis

Vsako jutro, ko se zbudim, najprej pomislim, kako sem zadovoljna. Četudi je za mano neprespana noč, ker si je muc izbral za svojo plesno ženitveno ploščad naš balkon in čeprav se domači kuža temu krčevito upira in laja, kot da ga dajejo iz kože, ker ne prenese tujih mačk, se zbudim spočita. To so zvoki narave, to je šelestenje življenskih tokov, ki te ne morejo spraviti ob pamet tako, kot lahko to stori vrvež avtomobilskih gum in vrsta, na blagajni prenatrpanega hipermarketa. Vstanem, si skuham kavo, sedem na balkon in pogled rutinsko odplava na moj zeliščni vrt. Tam se v tem času bohoti grmiček žajblja, vinska rutica s svojimi ostro rumenimi cvetovi kot, da kljubuje zelenilu bazilike in biva v sozvočju vijolične lavande. Sramežljiv grmiček majarona, dela družbo razkošno cvetočemu timijanu in osameli ameriški slamnik bedi nad razraslim pehtranom. Pogled, ki bi umil še tako kalno oko.

 Moj jutranji počitek

Dandanes, se mnogo piše o duševnem zdravju. Naglo naraščanje odstotka ljudi, ki ima z njim težave in zato, ker sem po naravi analitičen človek, me sili v razmišljanje, zakaj je temu tako. Nesporno je dejstvo, da je glavni krivec tempo življenja, ki siromaši medsebojne odnose ljudi in posledično vse družbe. Nič hudega sluteč otrok, se že v ranem otroštvu srečuje z nestrpnostjo in nesoglasji staršev, netoleratnimi vzgojitelji, ki so prav tako, na vrtiljaku pasti. To in še mnogo subjektivnih dejavnikov, pa je kombinatorna posledica dediščine staršev staršev in načina življenja, ki jo podamo otroku naprej in mu, če ne prej, ko odraste, opustoši dušo, kot cunami.  Da sestopiš iz tega vrtiljaka, ki se vrti, kot perpetum mobile, se zdi praktično nemogoče.

Tudi sama sem se po drugem porodu srečala z anksioznostjo. Čas, ko me je imela v oblasti, lahko označim za mrtev del mojega življenja. Vegetiraš, ko te napade panika se neuspešno boriš proti njej in izpije ti vso energijo, v kolikor jo sploh še kaj premoreš. Da ne omenjam nespečnosti in kronične utrujenosti. Takrat sem o svojem duševnem stanju razmišljala, kot o nečemu, s čemer prideš na svet, tako, kot z rjavimi ali modrimi očmi. Avtogeni trening, h kateremu se zatečem še danes, kadar ne morem spati ter apaurin, sta me rešila fizične odvisnosti anksioznosti. Zakaj pravim fizične? Ko se je anksiozno stanje približevalo, sem to začutila tako, kot bi me nekdo polil z oljem, ki je počasi polzelo po telesu in me postopoma zalilo vso. Tako se me je anksioznost, delček za delčkom polastila cele. Stres, ki sem ga izrinila iz svojega življenja in drugačen zorni kot iz katerega sem ga videla, sta mi prinesla mir...

Pred nekaj leti mi je prišla v roke knjiga, ki mi je dala nov pogled na stanje duha. To je knjiga dr. Williama Glasserja, ameriškega psihiatra, " Teorija izbire". V njej, na povsem preprost način razloži, da je naše čustvo ob stresnem dogodku odvisno od misli, ki jih izberemo, takoj po dogodku samem. Te so lahko pozitivne ali negativne. Npr: če v mislih pritrdimo nekomu, ki vpije na nas, če pomislimo, kako smo zelo smo zaradi tega prizadeti, ker se nekdo spet izživlja nad nami, bodo te misli preusmerile energijo, ki neprenehoma teče skozi naše telo iz pravilne, v napačno smer. To bomo začutili kot neprijeten občutek, kot občutek žalosti, užaljenosti ali jeze.

Dr. Glasser pravi, da si na ta način izberemo sami vzorce duševnega stanja. Veselje, jezo, žalost....anksioznost ali depresijo. Povsem preprosta teorija, ki funkcionira. Res pa zahteva mnogo vaje...Ampak, saj vsi vemo, kako pravijo...Brez muje se še čevelj ne obuje! Ko sem o tej teoriji razmišljala, sem se spomnila lastne izkušnje, ki bo marsikomu zvenela nejpomljiva. V času mojega anksioznega stanja, je prišel na male zaslone film o Crocodile Dundee-ju. Dve uri, ko sem film gledala, me je anksioznost čudežno zapustila in se vrnila takoj, ko se je film končal. Takrat si nisem znala razložiti, kaj se je zgodilo, ko pa sem prebrala "Teorijo izbire" mi je postalo jasno. Film me je tako prevzel, da ni bilo "potrebe" po anksioznem stanju. To mi je potrdil na posameznih primerih tudi Glasser in toplo jo ponujam v poletno branje branje vsem, ki znate pokukati izven okvirjev.