Slovo

Ponoči, je umrl moj Mici. Taisti Mici, ki me je naučil, kot sem omenila že v prejšnjih zapisih, pomembne lekcije v življenju. Opazovati. Nenadoma, kot se je znašel v mojem življenju, ga je tudi zapustil. Žalujem.

O kostanjevi nedelji...

Oktober je mesec v letu, ki zažari v tisočerih toplih barvah in čeprav imam raje spomladanske mesece, me vsakič znova prebudi zanosno poslavljanje narave. Plodovi, ki nam jih prav v tem mesecu radodarno punuja, poslednji sončni žarki...sprehod po šumeči preprogi raznobarvnega odpadlega listja, je topla popotnica pred zimo.

Prebudi se....

Je naslov sporočila, ki kroži po internetu.  Obisk Tajske, sem po poročanju medijev, nenamenoma načrtovala ravno v času največjih razsežnosti "epidemije" ptičje gripe, za katero je v Bangkoku in širši okolici vedel le malo kdo, koncetracija ljudi pa je prav tu največja. Na trekingu, smo spali po vaseh med kurami, petelini ter ostalo ptičjo floto, zato sem se večini mojih znancev, ki so za moje potovanje vedeli, zdela hudo neodgovorna.

Toda zaupam svojemu naravnemu instinktu, prepričanju in zdravi pameti, zato mi niti na misel ni prišlo, da bi se "za ali proti" (to je zdaj vprašanje), cepila proti "svinjski" gripi. Velika večina ljudi se zaveda, da je farmacevtska industrija v pehanju za nenehnim dobičkom izjemno nasilna, uspeva ji, ker smo ljudje pri lastnem zdravju najbolj občutljivi, zato se prav vsled navedenega, nikjer drugje ne pustimo tako vleči za nos.