Pediker? Nein, danke....

Od nekdaj sem bila ponosna na svoje čvrste in dolge nohte, ki so velikokrat pri ženskem delu občestva, zbujali precejšen dvom v njihovo naravnost. Mnogokrat sem pokasirala tudi kakšno opazko v stilu, da mi s svojimi rokami (po krivici obtoženimi zaradi nebodisigatreba dolgih nohtov), ni potrebno veliko postoriti doma. Včasih sem bila zaradi takšnih in drugačnih opazk hudo nejevoljna. Le kako ne bi bila, če sem poleg dveh otrok in celotnega gospodinjstva, prišla z vsemi nepoškodovanimi desetimi domov, četudi sem brez rokavic okopala celo njivo. Toda roko na srce, s svojim poroženelim okrasjem sem nadvse zadovoljna! :)

Povsem druga pesem, pa je s še tršimi nohti na nogah. Preden se spravim na njihovo urejanje, se poleg osnovnih stvari za pedikuro, kot so vrtne škarje za obrezovanje vrtnic in pilo za železo, oskrbim še z ogromno mero potrpežljivosti! Namreč, to nikakor ni enostavno delo, moji nohti so že od nekdaj sitni, kar se da in zahtevajo natančen kirurški rez! Napak ne odpuščajo, bognedaj, da bi bi bili odrezani kako drugače, kot povsem naravnost! V naprotnem, že imajo pripravljeno hudo kazen zame, ki me spremlja, kar nekaj bolečih dni:)

Enkrat na leto, ko smo na morju, se v mojega osebnega pedikerja spremeni moj mož. Strogo pove, koliko časa naj namakam noge v slani vodi in vedno nadvse nejevoljno reče, da še ni dovolj, ker jaz pač rada prehitevam. Najprej pa poiščeva miren kotiček, ker po njegovo, to le ne more početi pred ljudmi. Ko se loti zadeve, se jo konkretno in resno. Dve uri uživam ob pedikuri, ob njegovem godrnjanju češ, le kaj je meni tega treba, malo manj. Ker ga poznam vem, da le igra in hoče hvalo za opravljeno delo. Ali pa tudi ne...

Lansko leto mi je za rojstni dan podaril koverto in v njej bon za pedikuro. Glede na to, da praznujem junija, na dopust pa gremo navadno julija, se mi je hitro posvetilo, da bo običajno dopustniško delo, tokrat preložil na druga ramena. Glede na to, da pri "tapravem" pedikerju še nikoli nisem bila, mi je to darilo predstavljalo rahlo težavo, ker si nisem predstavljala, kako se bo tujec ukvarjal z mojimi prelestnimi nožicami. Bon je romal v predal, jaz pa sem nanj pozabila. Tisto poletje, mož ni bil več moj pediker:)

Toda nisem računala na moževo hm... varčnost in tri dni pred zapadlostjo bona me opozori, da naj ga vendarle izkoristim. Malce na silo sem poklicala v dotični salon in se vendarle naročila na to famozno pedikuro, čeprav mi je bilo do nje, kot do lanskega snega. Sila prijazna gospa pove, kdaj naj pridem in zares, se na določen datum pojavim tam. No, razen prvič videnih stvari, ki so na prvi pogled delovale celo malo strašljivo, mi je bilo po premagani nelagodnosti zelo všeč. Moje debele nohte, je ob prijetnem kramljanju pedikerka tako stanjšala, da niso bili več podobni konjskemu kopitu. Nadvse zadovoljna pridem domov, toda naslednji dan je moje navdušenje nad pedikuro izginilo. Noht se je začel vraščati. Kdor je izkusil vraščen noht ve, da te ta navidez mala stvarca spravi v obup. Boli, kot sam hudič, ne moreš obuti ničesar razen japank in odločitev je seveda po enem tednu čedalje hujših bolečin padla. Pediker! Ampak drugi.

Čeprav sem začela v šali, mi verjemite takrat ni bilo prav nič do nje in odločila sem se, za preverjeno pedikerko. Pove, da je noht, kar precej vraščen in če ne bo bolje, bom morala obiskati zdravnika. Strigla nohtov ni, jih je pa spet tanjšala. Ojoj, že naslednji dan! Začela sta se vraščati oba nohta na palcih. Obnohtno tkivo je bilo že kruto rdeče in mož mi po razmisleku pravi, da je po njegovo krivo tanjšanje nohtov. Stanjšan noht se lažje upogiba. Verjemite mi, da mi je takoj po njegovi izjavi prišla na pamet misel, ne spreminjaj, kar ti je poklonila narava. Že ve zakaj....

Pobrskala sem po internetu in kar sem videla na raznoraznih forumih, mi je povzročilo ne samo bolečih nohtov temveč poleg tega, še glavobol. Ko greš k zdravniku s to rečjo, je skoraj zagotovo, da boš ob noht. Baje pa to ni niti malo enostavna zadeva nasprotno, zelo rada se menda ponavlja, izgubljati besed o dolgotrajni rehabilitaciji pa tako ne kaže. Pa povprašam še malo okoli starejših, kajti za drastičen poseg nisem bila pripravljena. Izvem za navidez smešno rešitev, ko pa sem malo bolj pomislila, je čisto logična, povsem v fizikalnem smislu.Vraščen noht ne odrežeš naravnost temveč na sredini narediš črko V. Pritisk ob straneh popusti in zelo hitro začutiš, da bolečina mineva. Argumentiram s sliko mojega velecenjenega nohta, eden se še ni čisto saniral, drugi pa popolnoma. Res pa je, da je od pedikure minilo nekaj mesecev. Čakam, da bo rastoči noht prerasel stanjšanega in dokler ne bo povsem dobro imam, lahko z gotovostjo trdim, povsem unikatno postrižene nohte.

   "V" izrez:)

Letos bom moža poprosila, če bi se na morju spet malo igral pedikerja. Ker mi je z lanskim darilom nehote nakopal nemalo težav sem prepričana, da bo zaradi slabe vesti popustil:)