Kefir - življenski eliksir

Danes, sem si v novoodprtem Hoferju v našem kraju kupila vzglavnik, ki je polnjen s piro. Takoj, ko sem ga videla sem vedela, da bo moj in za zanemarljiv znesek parih kavic, sem si privoščila še potovanje v preteklost.

Često se mi zgodi, da brskam po prijetnih spominih iz svojega otroštva in na misel mi pridejo dnevi, ki sem jih pogosto preživljala pri starem očetu na Dolenjskem. Takrat še niso poznali drugačnega stranišča, kot na "štrbunk", pralni stroj pa se je šopiril le v bogatejših hišah v vasi. Tisti, ki ga niso imeli, so ga k sosedom hodili gledat namesto televizorja;)

Lesene pode smo ribali s sirkovo krtačo, po vodo za živino, pa se hodilo kilometer stran na vodno zajetje. Ti spomini so tako sveži, da bi se jih lahko dotaknila, kajti ni ga bilo čez šmoren moje babice, iz delavnice starega očeta pa je dišalo po lesu tako lepo, kot ne diši danes noben najdražji parfum. Lačni nismo bili, nasprotno, tako dobre in sveže hrane že dolgo ni več in ko sem nekoč v neki trgovini videla bonbončke podobne malisnicam, tiste rdeče in bele, ki jih je stari oče  delil otrokom, kadar smo seveda bili pridni, mi je nostalgično počutje zajelo vse telo.

Mobiteli, računalniki in podobne zadeve so bili znanstvena fantastika, ob tem pa naj povem, da ne štejem sedemdeset let ali več, le razvoj gre tako skokovito naprej.

In, ko takole plujem po razburkanem morju spominov, se tudi spomnim, da je kar lepo število let nazaj, vladal trend uživanja kefirja. Kamorkoli si prišel na obisk, povsod so bili lonci v katerem je nastajal in ne vem točno, koliko časa je ta euforija s kefirjem trajala. Z "gobicami" se je kšeftalo, kot z zlatom in za vsako ceno si ga moral dobiti, sicer nisi bil z modo vštric in prav nič IN. Kaj pa šele zdravje? Če si ga užival tri tedne, ti je življenje zagotovo podaljšal za deset let:))

 Jap, tako se je govorilo, prav za vsakim vogalom, le na živce mi je šlo, ker so mi namesto sladkarij in mami kofeta, ponujali to reč. Nemara, sem si kefirjevo obdobje prav zato, tako zelo dobro zapomnila.

Dve leti nazaj, pa mi moja ljuba prijateljica Polona omeni, da ima kefirjeva zrna, ter ga doma že kaj nekaj časa pijejo vsi. Kasneje mi je sicer priznala, da so se ga že precej naveličali, meni pa si je pri njej, preden so čisto odnehali, uspelo izboriti dragocene bakterije. V začetku sem imela težave s pripravo, tako sem pila kar neprecejenega. Malce me je sililo na bruhanje, pa tudi gobic je bilo vse manj. Dobro, da me je Polona čez nekaj dni podučila, da se reč precedi, zrna pa splaknejo vsake toliko pod vodo. Pomembna zadeva je tudi, da imamo plastično cedilo, leseno kuhalnico in stekleno posodo.

Po enomesečnem nacejanju se je tudi meni že uprl, zato sem začela s pametnim konzumiranjem. Naredim si ga le toliko, da ga vsako jutro na tešče spijem dva dcl, prešlo mi je v navado in leto se je prevesilo v dve. Če sem kaj bolj zdrava zaradi kefirja ne vem, vem le to, da poleg zloma gležnja letos poleti, nisem  imela drugih zdravstvenih težav. Da pa tale kefir tudi v resnici ni od muh, si le preberite, kaj o njem pravi Wiki...

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kefir