Joga obraza

Ko sem zadnja leta hodila mimo obvezne stanovanjske opreme, ki je nujna tako v stanovanju, kot torbici vsake ženske, je priljubljeni kos pohištva nenadoma postal moteč. Ogledalo, moj kritični in obenem samovšečni življenski popotnik na vsakem koraku, se je spremenil v kruto pošast iz nadaljevanke Twin Peaks. Kljub iskrenemu ali pa tudi ne, prigovarjanju kolegic češ, saj dobro izgledaš za svoja leta, sta me prav zadnji dve besedi prepričevali, da moram nujno ukrepati, da ne bom čez dve  leti podobna nagubanemu pasjemu prijatelju iz reklam. Katera pasma je že to? Shitzu....vodever.

 

Jah, ON je že prikupen....

Še eno Novo leto...

Ko sem začela s pisanjem bloga, sem priznala, da sem hudo analitičen človek. Drugače pa so čustva tista močna stran moje nravi, da se ti dve komponenti po eni strani dopolnjujeta, pa drugi bijeta neusmiljen boj. Tako, kot vselej, me je še eno minulo prednovoletno vzdujše preželo z mavričnimi barvami decemberskih dni in željo, da prazniki, čisto preveč potrošniško naravnani, minejo čimprej.

 

Ne kitajski, home made adventni veček

Kefir - življenski eliksir

Danes, sem si v novoodprtem Hoferju v našem kraju kupila vzglavnik, ki je polnjen s piro. Takoj, ko sem ga videla sem vedela, da bo moj in za zanemarljiv znesek parih kavic, sem si privoščila še potovanje v preteklost.

Zeleni orehi v olivnem olju

Velikokrat moram poslušati pripombe mojega življenskega sopotnika, da smo ženske največje potrošnice blaga na Zemlji.... in bi trgovine propadle, če ne bi bilo žensk...in blablabla...in vse prevečkrat se zalotim, da sem v trgovini raje sama, kot z njim, ker neprestano nekaj godrnja:)

Slovo

Ponoči, je umrl moj Mici. Taisti Mici, ki me je naučil, kot sem omenila že v prejšnjih zapisih, pomembne lekcije v življenju. Opazovati. Nenadoma, kot se je znašel v mojem življenju, ga je tudi zapustil. Žalujem.

O kostanjevi nedelji...

Oktober je mesec v letu, ki zažari v tisočerih toplih barvah in čeprav imam raje spomladanske mesece, me vsakič znova prebudi zanosno poslavljanje narave. Plodovi, ki nam jih prav v tem mesecu radodarno punuja, poslednji sončni žarki...sprehod po šumeči preprogi raznobarvnega odpadlega listja, je topla popotnica pred zimo.

Prebudi se....

Je naslov sporočila, ki kroži po internetu.  Obisk Tajske, sem po poročanju medijev, nenamenoma načrtovala ravno v času največjih razsežnosti "epidemije" ptičje gripe, za katero je v Bangkoku in širši okolici vedel le malo kdo, koncetracija ljudi pa je prav tu največja. Na trekingu, smo spali po vaseh med kurami, petelini ter ostalo ptičjo floto, zato sem se večini mojih znancev, ki so za moje potovanje vedeli, zdela hudo neodgovorna.

Toda zaupam svojemu naravnemu instinktu, prepričanju in zdravi pameti, zato mi niti na misel ni prišlo, da bi se "za ali proti" (to je zdaj vprašanje), cepila proti "svinjski" gripi. Velika večina ljudi se zaveda, da je farmacevtska industrija v pehanju za nenehnim dobičkom izjemno nasilna, uspeva ji, ker smo ljudje pri lastnem zdravju najbolj občutljivi, zato se prav vsled navedenega, nikjer drugje ne pustimo tako vleči za nos.