Arnika (Arnica montana)

Krucefix, veste kaj? Sem kar malo zašla. Moj blog naj bi bil prvenstveno namenjen zdravilnim rastlinam toda, ko ga zadnje čase preletim vidim, da sem zašla in klepečem o povsem drugih stvareh. Moj drugi jaz (no, saj sem ja dvojček po horoskopu) mi je že stopil v bran: pa kaj, če toliko dogaja v tvojem lajfu:)

Rada ima zakisano rastišče

Borelioza

Kot otroci podeželja smo ogromno zahajali v gozdove. Tam smo si poiskali zabavo na različne načine, bodisi nabirali gozdne plodove ali pa oprezali za čmrlji in drugimi živalmi. Vsakič, smo domov prinesli tudi obilico klopov, včasih tudi po deset, ki pa takrat še niso bili okuženi in se je o boleznih, ki jih prenašajo danes, govorilo zelo malo. Drži pa, da nihče od nas ni zbolel.

 Lepotec? No, no....grda laž!

Sladke pregrehe

Z vkuhavanjem marmelad sem začela eksperimetirati zgodaj, kajti v pravi izziv mi je napraviti te sladke pregrehe v vseh možnih barvah in oblikah. In, ko mi izkušene gospodinje prišepnejo, da se marmelada iz grozdja ne bo obnesla, moram to preizkusiti, pa naj stane kar hoče.

Preprosto najboljše češnje, ki gostijo tudi hroščka

Končno, tako željena pomlad

Dolgo, predolgo nisem pisala. Razlog se skriva v nekem mojem grehu (sploh ne vem, če mu lahko tako rečem) iz preteklosti, o katerem bom spregovorila drugič, toda posledično zaradi njega nisem imela predvsem volje, da bi šarila po besedah.V vmesnem času se je zgodilo marsikaj. Poljane so zacvetele z vso silno močjo, prve sestavine za jagermeistra se že namakajo.

 

Občudovanja vredna, kajneda?

Kefir - življenski eliksir

Danes, sem si v novoodprtem Hoferju v našem kraju kupila vzglavnik, ki je polnjen s piro. Takoj, ko sem ga videla sem vedela, da bo moj in za zanemarljiv znesek parih kavic, sem si privoščila še potovanje v preteklost.

Zeleni orehi v olivnem olju

Velikokrat moram poslušati pripombe mojega življenskega sopotnika, da smo ženske največje potrošnice blaga na Zemlji.... in bi trgovine propadle, če ne bi bilo žensk...in blablabla...in vse prevečkrat se zalotim, da sem v trgovini raje sama, kot z njim, ker neprestano nekaj godrnja:)

Prebudi se....

Je naslov sporočila, ki kroži po internetu.  Obisk Tajske, sem po poročanju medijev, nenamenoma načrtovala ravno v času največjih razsežnosti "epidemije" ptičje gripe, za katero je v Bangkoku in širši okolici vedel le malo kdo, koncetracija ljudi pa je prav tu največja. Na trekingu, smo spali po vaseh med kurami, petelini ter ostalo ptičjo floto, zato sem se večini mojih znancev, ki so za moje potovanje vedeli, zdela hudo neodgovorna.

Toda zaupam svojemu naravnemu instinktu, prepričanju in zdravi pameti, zato mi niti na misel ni prišlo, da bi se "za ali proti" (to je zdaj vprašanje), cepila proti "svinjski" gripi. Velika večina ljudi se zaveda, da je farmacevtska industrija v pehanju za nenehnim dobičkom izjemno nasilna, uspeva ji, ker smo ljudje pri lastnem zdravju najbolj občutljivi, zato se prav vsled navedenega, nikjer drugje ne pustimo tako vleči za nos.

Dr.Albert Schweitzer o najhujšem povzročitelju raka na svetu

Naj o svojih ugotovitvah, zakaj ljudje obolevajo za rakom in zakaj je rak danes tako razširjen, pove eden najuglednejših zdravnikov vseh časov in Nobelov nagrajenec, dr. Albert Schweitzer.

dr. Albert Schweitzer

Jabolčni kis in kopriva

Dandanes, ko gledam mlada dekleta in nisem več prepričana v avtentičnost njihovega naglavnega okrasja, me spomin popelje v čase, ko se razen šampona s koprivo, ni dalo kupiti ničesar drugega, za nego las in lasišča. Priznati moram, da sem nekaj let nazaj tudi sama podlegla trendu podaljškov, toda kljub zagotovilom, da ne uničujejo las, so bili lasje po odstranitvi le-teh podobni sračjemu gnezdu. Tu smo ženske neskončno občutljive, kajti ne pomagajo lepi čevlji, prestižen kostim in brezhiben make-up, brez negovanih in urejenih las, ki kot debela pika na i zaokrožijo urejeno podobo.

Listi in korenina koprive v kisu

Ameriški slamnik - Echinacea purpurea

Predlani, sem kupila tri sadike ameriškega slamnika, ki so se v dveh letih že prav bogato razrasle. Kljub grožnjam prodajalca, da prvo leto ne cveti prav rad, so me moje sadike s svojim značilnim, škrlatnim cvetom, razveselile še isto leto. Trajnico, ki ima pokončno, stasito držo, suličaste, temno zelene liste in bogata socvetja, ki neverjetno dolgo cvetijo, so vzgojili tudi v dekorativne namene. To so bele in rumene različice zdravilnega slamnika, toda jaz ostajam pri slednjem.

Purple rain

Powerball - novotarija, ki deluje

Verjeli ali ne, zdravnika, razen ginekologa, nisem obiskala od davnega leta Gospodovega, 1995. Razmišljam, da se je po tolikih letih spomnil name in mi namenil, kar nekaj tednov prisilnega počitka. Saj si ga zaslužim, mar ne? Prejšnjo soboto sem bila prepričana, da me ob tako kislem vremenu ne zvabi dlje od našega balkona (mimogrede, v tem času se bohoti pod težo razcvetelih bršljank), niti pretep mačka in našega psa (sicer moram vedno urgentno posredovati, da ni pretiranega vreščanja).

 Belo-rdeče zadovoljstvo

Ne maram kitajskega česna!

Za to temo sem se odločila iz dveh razlogov. Prvi razlog je, da sem nemalokrat vložila, kar nekaj napora v iskanje domačega, slovenskega česna in drugi, ker me poleg vsestranske kulinarične uporabnosti, zanimajo njegovi zdravilni učinki. V trgovinah sta na policah dve sorti - pakiran italijanski drugi, razsuti kitajski. V kolikor te spremlja sreča, boš našel tudi madžarskega. Lansko leto sem na ljubljanski tržnici iskala slovenski česen in našla le obilje italijanskega, madžarskega in kitajskega. Slovenskega je imel le nek vrtičkar s Primorske, pa še to kilavega in puhlega, za astronomsko ceno.

 Uf, naporno je bilo:))

Roža za tisoč bolezni

Za moj današnji sprehod sem si izbrala lokacijo, kjer raste rastlina, ki že s svojim imenom namiguje, da zdravi tisoč bolezni. Tavžentroža, tisočnica....Verjetno tisoč bolezni le ne pozdravi, gotovo pa prenekatero lajša. Če so je nekoč največ uporabljali pri povišani telesni temperaturi, je dandanes cenjena predvsem pri težavah s prebavo in žolčnimi vodi. Rastlina z nežno roza cvetovi, je bila včasih stalna prebivalka obrobja gozdov in travnikov. Toda intenzivna košnja in uporaba kemičnih pripravkov, sta jo skorajda iztrebili.

  Simfonija v rožnatem

Šentjanževka, mala zakladnica narave...

Moja mama ima častitljivih 80 let. Prav minuli mesec, smo v ožjem družinskem krogu, praznovali mojo in njeno okroglo obletnico, ker sva obe rojeni v zame najlepšem mesecu, juniju. Ob nadvse prijetnem vzdušju, sem jo imela priložnost opazovati in se ob njeni neverjetni energiji, ne mogla načuditi, da ima v sebi še vedno toliko vitalnosti, kot je ne premore marskikateri tridesetletni mladec. Danes jo opazujem z drugimi očmi, kot takrat, ko sem bila najstnica. Pa vendarle, če dobro pomislim, so mi potem, ko sem se razvila v odraslo osebo, večkrat prišle na misel njene mimogrede navržene opazke, ki pa jim, kot mlada, neizkušena oseba nisem prav dosti verjela.

Šentjanževka na domačem dvorišču

Pediker? Nein, danke....

Od nekdaj sem bila ponosna na svoje čvrste in dolge nohte, ki so velikokrat pri ženskem delu občestva, zbujali precejšen dvom v njihovo naravnost. Mnogokrat sem pokasirala tudi kakšno opazko v stilu, da mi s svojimi rokami (po krivici obtoženimi zaradi nebodisigatreba dolgih nohtov), ni potrebno veliko postoriti doma. Včasih sem bila zaradi takšnih in drugačnih opazk hudo nejevoljna. Le kako ne bi bila, če sem poleg dveh otrok in celotnega gospodinjstva, prišla z vsemi nepoškodovanimi desetimi domov, četudi sem brez rokavic okopala celo njivo. Toda roko na srce, s svojim poroženelim okrasjem sem nadvse zadovoljna! :)

Gabez pozabljen od ljudi, cenijo ga čebele in kokoši...

S kostnim celilcem ali črnim korenom, kot gabez drugače imenujemo, sem se prvič srečala po naključju, ko sem prebirala članke o permakulturnem kmetovanju. Permakultura je način življenja, je harmonični sistem bivanja z naravo, ki upošteva prirojene lastnosti rastlin in živali ter jih kombinira z naravnimi značilnostmi pokrajine. Harmonija z naravo pa je možna samo tedaj, če opustimo prepričanje o naši večvrednosti nad svetom narave. Da pa ne bom zašla, se bom te teme lotila ob drugi priložnosti, ker si resnično zasluži mnogo pozornosti.

 Razkošno simpatični Symphytum officinale v mojem vrtu