Dr.Albert Schweitzer o najhujšem povzročitelju raka na svetu

Naj o svojih ugotovitvah, zakaj ljudje obolevajo za rakom in zakaj je rak danes tako razširjen, pove eden najuglednejših zdravnikov vseh časov in Nobelov nagrajenec, dr. Albert Schweitzer.

dr. Albert Schweitzer

Jabolčni kis in kopriva

Dandanes, ko gledam mlada dekleta in nisem več prepričana v avtentičnost njihovega naglavnega okrasja, me spomin popelje v čase, ko se razen šampona s koprivo, ni dalo kupiti ničesar drugega, za nego las in lasišča. Priznati moram, da sem nekaj let nazaj tudi sama podlegla trendu podaljškov, toda kljub zagotovilom, da ne uničujejo las, so bili lasje po odstranitvi le-teh podobni sračjemu gnezdu. Tu smo ženske neskončno občutljive, kajti ne pomagajo lepi čevlji, prestižen kostim in brezhiben make-up, brez negovanih in urejenih las, ki kot debela pika na i zaokrožijo urejeno podobo.

Listi in korenina koprive v kisu

Animal love

Živimo v času, ki večinskemu sloju populacije ni ravno naklonjen. Sama spadam v prelomni letnik, kar pomeni, da penzije ne bom dočakala po starem oz. bom delala do pozne starosti. Realnost je takšna, naj se ne zanašam na državo in par deset evrov, ki ne bodo zadostovali za preživetje, torej moram že prej poskrbeti za svojo varno starost. Večina ljudi ima nagonsko željo po preživetju in v marsičem, kar med evolucijskim razvojem nismo že izgubili, smo podobni živalim.

 Pritepenček Mic

Ameriški slamnik - Echinacea purpurea

Predlani, sem kupila tri sadike ameriškega slamnika, ki so se v dveh letih že prav bogato razrasle. Kljub grožnjam prodajalca, da prvo leto ne cveti prav rad, so me moje sadike s svojim značilnim, škrlatnim cvetom, razveselile še isto leto. Trajnico, ki ima pokončno, stasito držo, suličaste, temno zelene liste in bogata socvetja, ki neverjetno dolgo cvetijo, so vzgojili tudi v dekorativne namene. To so bele in rumene različice zdravilnega slamnika, toda jaz ostajam pri slednjem.

Purple rain

Powerball - novotarija, ki deluje

Verjeli ali ne, zdravnika, razen ginekologa, nisem obiskala od davnega leta Gospodovega, 1995. Razmišljam, da se je po tolikih letih spomnil name in mi namenil, kar nekaj tednov prisilnega počitka. Saj si ga zaslužim, mar ne? Prejšnjo soboto sem bila prepričana, da me ob tako kislem vremenu ne zvabi dlje od našega balkona (mimogrede, v tem času se bohoti pod težo razcvetelih bršljank), niti pretep mačka in našega psa (sicer moram vedno urgentno posredovati, da ni pretiranega vreščanja).

 Belo-rdeče zadovoljstvo

Ne maram kitajskega česna!

Za to temo sem se odločila iz dveh razlogov. Prvi razlog je, da sem nemalokrat vložila, kar nekaj napora v iskanje domačega, slovenskega česna in drugi, ker me poleg vsestranske kulinarične uporabnosti, zanimajo njegovi zdravilni učinki. V trgovinah sta na policah dve sorti - pakiran italijanski drugi, razsuti kitajski. V kolikor te spremlja sreča, boš našel tudi madžarskega. Lansko leto sem na ljubljanski tržnici iskala slovenski česen in našla le obilje italijanskega, madžarskega in kitajskega. Slovenskega je imel le nek vrtičkar s Primorske, pa še to kilavega in puhlega, za astronomsko ceno.

 Uf, naporno je bilo:))

Gobje zlato

Hišica, v kateri bivam, je locirana ob robu gozda. Tako imam vsakodnevno priložnost, da se sprehodim v njem in ob tem času še toliko raje, kajti mnogokrat, le nekaj metrov od hiše najdem jurčka. Dodobra, sem kar nekaj gob spoznala v otroštvu, ko smo jih v poletnih počitnicah nabirali pri mojih starih starših. Poznala sem od lisičk, mnogo vrst jurčkov, sirovk, mavrahov in dežnikov. Slednji so bili bolj okusni, kot meso in moja najljubša poslastica. V mestu sem na gobe pozabila, ko pa sem se preselila na deželo, se je moje spoznavanje z njimi začelo na samem začetku.

Vonj po naravi, za hladne, zimske dni....